Na igrišče spet najmlajši

Ob novici iz MNZ Gorenjska lahko rečemo, da je zmagal razum in stroka. Veseli nas odločitev, da bomo nogomet približali otrokom in njihovim potrebam. Upamo, da trenerji razumemo sporočilo in bomo uspeli igrati,  zmagovati ter izgubljati brez rezultatskih pritiskov, ki jih prinaša tekmovanje in na otroka prej deluje odbijajoče kot vzpodbudno (razen za zmagovalce seveda). Upamo, da bomo uspeli prepričati otroke, da je šport nekaj lepega, ki združuje in ustvarja prijateljstva ne pa ločuje in zastruplja s sovraštvom. Ko ne bo pehanja za prvaka nam morda to uspe. Upamo, da se bomo znali posvetiti razvoju nogometnih spretnosti in uporabi le teh v igri namesto taktičnem lovljenju rezultata in forsiranju sile pred talentom, obrambe pred napadom. Morda se to prenese tudi na tribuno med starše, ki bodo znali zaploskati tudi nasprotniku za lepe poteze, saj poraz ne bo bolel in pomenil zaostanek v rezultatski ambiciji na lestvici. Čestitke za odločitev vsem odgovornim, da so
poslušali moč argumenta ter kaj je kdo rekel in ne kdo je kaj rekel! Naj pa dodamo našo misel, da smo v NK Šenčur sicer prepričani, da bi morali imeti lahko vlečemo iz Anglije, ki so nogometno in družbeno precej starejši ter zrelejši narod in so se odločili, da v korist nogometnega razvoja ne bodo tekmovali za točke ter pisali prvake do mladinske kategorije. Mladinci so
izpostavljeni rezultatskim in tekmovalnim pritiskom, ker se pripravljajo na člansko tekmovanje, kadeti igrajo vzporedno prijateljske tekme po razporedu mladincev, vsi ostali pa brusijo nogometni talent v prijateljskih tekmah, kjer si še kako želijo zmagovati vendar brez tekmovalnih ciljev in pritiskov, ki slabo vpliva na učni moment ter s tem psihofizični razvoj posameznika. Pa vseeno razvijejo igralce v vrhunske tekmovalce in športne karakterje! Pri nas pač nekateri ne morejo dojeti, da nepomembnost rezultata ne pomeni, da otroci ne igrajo na rezultat in ne želijo zmagovati ampak le, da jim mi ne zagrenimo tekmovanja z rezultatskimi pritiski s strani kluba in trenerjev, ki pa v posamezni tekmi vodi ekipo v zmage kljub temu, da rezultat ni in ne sme biti razlog za razočaranje tako ne s strani kluba kot trenerjev, ki razumejo tudi poraze in jih izkoristijo za razvoj v nadaljnem delu. Tudi to je področje, ki ga morajo otroci spoznati! Pri mlajših je tekmovanje za prvaka dobro le za končnega zmagovalca za vse ostale pa analiza, kdaj in kje bi trener moral igrati bolj zaprto, v drugem sistemu ali z drugimi igralci, da bi zmagala njihova ekipa. Si predstavljate, da kritiziramo trenerja u-12, ker ni pustil najboljšemu svobodo v igri in preigravanja, ostale pa postavil pred lastna vrata in zahteval izbijanje žoge, saj bomo tako imeli možnosti za zmago proti boljši ekipi. Kdo bo pa najboljšega učil podrejanja ekipi, dvojne podaje, pokrivanja igralca, menjavo mest, ... Nismo Angleži, smo pa korak bliže k razumu in stroki z odločitvijo MNZ Gorenjska glede tekmovanja najmlajših.