DRAGI STARŠI, „SAJ SO SAMO OTROCI“!
18.10.2012
DRAGI STARŠI, „SAJ SO SAMO OTROCI“!
Ko imate kaj časa si pojdite ogledati druge tekme mlajših igralcev kjer lahko vidite kar nekaj
gledalcev kateri pa ponavadi spremljajo svoje otroke na vseh tekmah. Naj bo vaša vloga samo
opazovanje. Lepo, da si starši vzamejo čas za vse to a po drugi strani je mogoče bolj srečen tisti
otrok katerega starši niso mogli biti prisotni.
Še vedno se pri marsikomu na treningu čuti večja sproščenost v kolikor ga nihče ne opazuje kot v
drugem primeru. Ni v vseh primerih in povsod enako a po večini je tako. Zakaj pa je tako?
Kaj ne živimo v času, ko se je potrebno otrokom še bolj posvečati kot pred nekaj leti? Kdaj je bilo
bolje: takrat ko smo na tekme in treninge hodili sami ali danes, ko jih tja pripeljemo starši in si vse
skupaj ogledujemo?
Danes opazujemo kako je marsikdo na tribuni veliko boljši trener kot trener sam. Toliko napak kot
jih vidimo pri otrocih jih niti najboljši trenerji ne morejo odpraviti. Marsikateri otrok se počuti
nelagodno ko s tribune zasliši in spozna glas sovjega starša saj se ponavadi sliši samo kritika za
kritiko. Na koncu se tak otrok celo svojim soigralcem želi opravičiti za tako imenovani
„entuzijazem“ njegovih najbližjih.
Seveda starši želimo našim otrokom vse najboljše in s tem namenom delimo ob vsaki napaki en
nasvet kako lahko to izboljša. Ampak velja si zapomniti, da edino kar si otroci želijo je igrati
nogomet - njihov nogomet - kjer so sami sodniki, kjer je tekma njihov učitelj in kjer starejši niso
dobrodošli.
Če se kdo med vami vidi v vlogi napisani zgoraj imamo en nasvet za vas – ne delajte tega več.
Vaših nasvetov namreč ne sprejema nihče: niti vaš sin niti hčerka, niti trener, še manj pa ostali
igralci. Verjamemo, da želite dobro in prav ampak s takimi dejanji samo sebe omalovažujete.
Vi niste trener prvoligaša in tudi vaši otroci niso profesionalni nogometaši. Oni so otroci in ne
potrebujejo nekoga, ki na tribunah fanatično skače gor in dol kot, da bi bilo njihovo življenje
odvisno od izida tekme ali zmogljivosti njegovega otroka.
Štiri stvari katere si velja zapomniti:
· Eden največjih ciljev vsakega od staršev je, da njegov otrok postane profesionalni
nogometaš
· Eden največjih razlogov zakaj otroci zgubijo ljubezen do športa je pritisk
· Eden največjih glavobolov za trenerje predstavljajo sovražni starši
· Glavi razlog zakaj otroci igrajo nogomet je zabava
Če zabavo izključite iz treninga in tekme boste ugotovili, da se otroci začnejo hitro dolgočasiti in
počasi prenehajo z aktivnostjo. To pa ne bi bilo dobro saj je nogomet nekaj res lepega v očeh tistih
kateri ga igrajo in ni po naključju najbolj popularen in množičen šport.
Otroci skozi celo tekmo opazujejo, če se kdo od njegovih najbližjih nahaja na tribuni. Ko vas opazi
mu lahko z nekim znakom odzdravite (nasmešek, prikimati, pomežikniti ) in nikakor mu ni
potrebno verbalno sporočati kako dober je saj v tem primeru poveste, da ste zato tam, da opazujete
vsako njegovo potezo. To ima lahko verjeli ali ne negativen vpliv na nadaljnji potek njegovega
pristopa. V prvem primeru se bo enostavno zavedal, da ste tam nekje v množici in vas ne bo več
iskal, ker vas ne potrebuje navduševati oziroma iskati vašo potrditev.
Ni lahko stati in opazovati kako vaš otrok pade ga nekdo spotakne, odrine ali celo udari. Ni lahko
gledati kako izgubljajo od nasprotnika. Vaša naloga je enostavna, da jih pametno peljete skozi vse
to, da jih opogumljate in se zavedate kako tanka je linija med spodbujanjem in zbadanjem oziroma
ustvarjanjem nepotrebnega pritiska.
Z zbadanjem dosežemo to, da se otrok začne zapirate vase in se skoraj za vse storjen napake
opravičevati tako staršem kot ostalim. Otroci tega na potrebujejo in to je popolnoma napačno.
Otroku ne sme biti nerodno še manj pa ga ne sme biti sram pred starši ali skrbniki za svoja dejanja
na igrišču, oziroma za rezultat tekme v kateri je sodeloval.
Bodite nekdo, ki opogumlja in ne kritizira!!!
Otroci so zelo prožni ampak prav tako lahko lomljivi in prav zato potrebujejo vaše zaupanje,
podporo in to lahko pride samo od vas samih.
Bodite vzor vašemu otroku in mu kot starš pomagajte z:
· zaupanjem
· razumevanjem
· spodbujanjem
· potrpežljivostjo
· pohvalami
· ploskanjem
· izkazovanjem zanimanja
· poslušanjem
Z vsemu temu se bo vaš otrok počutil kot da je na vrhu sveta in nepremagljiv. Od vas se bo nalezel
ogromno samozavesti, vsi strahovi in nezaupanje v sebe bo izginilo. Smisel vsega je, da on odnese s
tekme največ kar je možno.
V nasprotju pa drezajoč starš lahko otroku uniči samozaupanje, ga napolni s strahom mu odvzame
tisto naravno pri nogometu: zabavo in ljubezen. Ko pa se enkrat vse to zgodi pa zelo težko kasneje
popravimo in lahko otroka spremlja skozi vse življenje in ne samo v športu.
Nazaj
